Ustvarjanje ambienta ali umetnost bivanja

Ambient – izraža kompleksnost bivanja in ima v ospredju estetsko komponento bivanja v okolju. To okolje izžareva duhovnost, ki človeka »priveže« v ambient, da z njim diha in se oplaja z njegovimi komponentami estetike. Tak ambient ima energijo-auro, ki se izmika besednim opredelitvam in je bliže intuitivnem čutenju.

Oblikovanje ambienta – v svoji drugačni razsežnosti je prišlo iz Vzhoda, tam kjer sonce vzhaja. Davni Kitajci in Japonci so bili mojstri ustvarjanja ambienta. Odnos med ljudmi in stvarmi je bil posebna posvečenost, ceremoija, ki je dihala vzdušje za vse in posod, kjer se je odvijalo življenje med ljudmi, stvarmi in obdajajočo naravo – vse je bilo nekako podrejeno spontanemu ustvarjanju počutja: med seboj v hiši, v odnosih do gostov, do dreves in oblikovanja vrtov. Ceremonial je tisto, kar napravi sobivanje v prostoru in zunaj privlačno, še več – čarobno.

Paravan – pregradna stena živi v prostoru večplastno, je sinteza po svoji naravi (most med arhitekturo, oblikovanjem in likovnim ustvarjanjem), izglednosti (združitev estetike in funkcionalnosti) in sporočilnosti (spoj Zahoda in Vzhoda, združitev krasilne materialne lupine in subtilne-duhovne energije). Meja med vzhodom in Zahodom dejanski ne obstaja. Vsi ljudje smo zavestno in kozmično povezani.

Tudi funkcije paravana ne gre razumeti samo kot pregradno steno, ampak kot sredstvo, ki pomaga ustvariti vzdušje, intimo, energetski naboj za človekovo sprostitev in beg iz vsakdanjosti, ki je polna tegob. Enako neprisilno ustvarjajo svetlobne, svilene slike estetska občutja in plemenitej-ša počutja, ki je duhovna energija, naš notranji svet.

Ustvarjen je duhovni prostor – ambient.